Uporaba domen

Domene torej uporabljamo, da bi bile internetne strani dostopne preko čim bolj preprostega naslova. Lastnik domene je oseba, ki je domeno registrirala. Kljub temu z registracijo ne postanete stalni lastnik domene. Zakupite jo namreč le za določeni čas.

Lastnik domene
Lastnik domene je oseba, ki je domeno registrirala

Registracija domene (https://www.domenca.com/domene/) se praviloma napravi za eno leto oziroma za daljše časovno obdobje; običajno največ do deset let. Za registracijo je na voljo vsakomur. Za nekatere domene pa veljajo prav posebna pravila ter omejitve.

Sestava domen

Domene so v jeziku računalnika sestavljene iz imena domene in domenske končnice. Prav vsaka domena na spletu je unikatne ter je registrirana na določeno podjetje ali pa osebo.

Ime domene je pogosto vezano na ime podjetja, osebe ali pa opisa strani. Domenska končnica pa je na primer .com, .org, .si, .net.

Kje se lahko preveri domeno

Še preden registrirate domeno, je treba preveriti, ali je izbrana domena še prosta. In kje se lahko preveri domeno? Rešitev je preprosta. Ponudniki za registracijo domen vam na svojih spletnih straneh omogočajo super prijazne preverjalnike domen. Z njihovo pomočjo lahko preverite vse proste domene na enem mestu.

Preverjalniki za proste domene vam v primeru zasedene domene ponudi predlog za alternativo oziroma podobno domeno, ki je še prosta oziroma na voljo za registracijo.

Različna stanja domen

Ko nekdo preveri domeno če je prosta, lahko opazi različna stanja za domene. Domena je lahko prosta, neaktivna, aktivna, blokirana ali pa v karanteni.

Če je domena prosta, se lahko izvede registracija. Če je domena neaktivna, pomeni, da je domena sicer registrirana, vendar DNS niso usmerjeni na njen strežnik. Aktivna domena je registrirana ter usmerjena na strežnik. Za blokirano domeno poteka reševanje domenskega ali sodnega spora.

Članki iz iste kategorije